UVOD
Z razvojem medicinske stroke se povečuje število preiskav, potrebnih za strokovno odločitev. Pri teh odločitvah ima laboratorijska medicina vse pomembnejšo vlogo. V moderni medicini si ne moremo več zamisliti diagnostičnega odločanja in spremljanja uspešnosti zdravljenja brez podpore laboratorijske medicine.
S strani medicinske stroke gre pri laboratorijski medicini za specifična strokovna področja, na katerih delujejo specialisti različnih strok: patologije, mikrobiologije, sodne medicine, laboratorijske medicinske genetike, transfuzijske medicine in medicinske biokemije, sodelujejo pa tudi druge stroke.
To področje se hitro razvija, tako kot se razvija medicinska znanost, kjer smo priča izjemno hitremu razvoju, ki ga prinašajo moderna tehnologija in z njo povezana znanstvena spoznanja.
VLOGA MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI
S tega vidika je pomembno, da se laboratorijska medicina ustrezno umesti v akademsko okolje in najde mesto tudi na Medicinski fakulteti tako pri pouku kot pri raziskavah na tem področju. Vlogo Medicinske fakultete vidim predvsem v tem, da tem področju omogočimo nadaljnji strokovni razvoj in prenos znanja na generacije bodočih zdravnikov.
Tradicija laboratorijske medicine je na naši fakulteti zelo dolga. Vloga mikrobiologije, patologije, sodne medicine, biokemije in laboratorijske medicinske genetike je že dolgo trdno zasidrana znotraj naše ustanove. Inštituti, na katerih se ta stroka razvija, predstavljajo pomemben del naše fakultete, ne samo z znanstvenega in pedagoškega, ampak tudi s strokovnega vidika. Naša fakulteta ima namreč pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravstvenih storitev na tem področju, zato je vloga laboratorijske medicine pri nas še toliko bolj pomembna.
Morda v strokovni in laični javnosti obstaja premalo zavedanja, da ob osnovnem poslanstvu poučevanja in raziskovanja obstaja še laboratorijski del, ki je zelo močno vezan na vsakodnevno delovanje zdravstvenega sistema in za organizacijske enote pomeni sedemdnevno prisotnost vse dni v letu. Ob tem fakulteta v sodelovanju s civilno zaščito zagotavlja celo 24-urno pripravljenost za ukrepanje ob množičnih nesrečah in ogrožanju z biološkimi agensi.
Ker smo se zavedali pomena teh strok za prihodnje generacije zdravnikov, smo jih tudi ustrezno umestili v prenovljeni kurikulum. V njem smo uvedli nov predmet, ki smo ga poimenovali Klinična biokemija in laboratorijska diagnostika. Ta je umeščen v tretji letnik študija in prinaša 3 ECTS kredite. Predmet je obvezen, izvaja pa se pod vodstvom Inštituta za biokemijo in medicinsko genetiko. Prve izkušnje z novim predmetom so dobre.
POGLED V PRIHODNOST
Za vodstvo fakultete je pomembno, da še naprej zagotovi pogoje za delovanje vseh inštitutov, ki se ukvarjajo z laboratorijsko medicino in da se jim omogoči razvoj na tem področju.
To pomeni, da je temu področju treba zagotoviti ustrezno mesto v razvojnih načrtih fakultete. Sem sodi tudi vlaganje v prostorske kapacitete, ki smo jih zasnovali s projektom izgradnje na treh lokacijah. Ta projekt naj bi omogočil nadaljnji razvoj in zagotovil, da oprema in prostor ne bosta omejitvena dejavnika. Ključno je, da zagotavljamo razvoj vseh treh stebrov vsakega strokovnega področja – pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega (diagnostičnega), saj se vsi trije med seboj dopolnjujejo. Le na ta način lahko zagotovimo diagnostiko na najvišji ravni tudi na najzahtevnejših področjih posamezne stroke ter poskrbimo za strokovno podkovan pedagoški kader za izvajanje pouka.
Ob tem pa je pomembneje od zagotovitve finančnih in prostorskih pogojev to, da na tem področju sodelujejo ustrezno izobraženi in motivirani strokovnjaki, ki med seboj sodelujejo. Ker prihaja do nekaterih prekrivanj med različnimi vejami laboratorijske medicine, je tako sodelovanje za kakovostno diagnostiko še toliko bolj pomembno. Samo v medpoklicnem sodelovanju in podpori na fakulteti vidim prihodnost na tem področju.
