Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane bralke in bralci!
Pred vami je peta številka Laboratorijske medicine. Koncept revije se ne spreminja in tudi tokrat vam predstavljamo rubriko Laboratorijska medicina skozi oči. Pripravila jo je doktorica znanosti s področja zdravstvene nege Ana Gianini. V razmislek nam daje predvsem pomen kontinuirnega izobraževanja, ki pa seveda velja za vsa področja zdravstva. Delavci v zdravstveni negi predstavljajo pomemben steber zdravstva in pogosto ključno povezavo med zdravnikom in laboratorijem. Zato je usposabljanje delavcev na področju zdravstvene nege ključno in mora vsebovati tudi vsebine iz področja laboratorijske medicine. Seveda je pomembno, da se diplomanti zdravstvene nege vsaj z osnovnimi vsebinami laboratorijske medicine seznanijo že tekom diplomskega in magistrskega študija. Ne moremo pa pričakovati, da bo celotno breme izobraževanja iz različnih specialnih znanj prevzele fakultete. Ta znanja namreč diplomanti in magistratni na vseh področjih v veliki meri pridobijo kasneje, na delovnem mestu. Za uspešno kontinuirno usposabljanje zaposlenih na področju zdravstvene nege je ključno sodelovanje strokovnjakov s področja zdravstvene nege in strokovnjakov iz drugih področij. Sodelovanje s strokovnjaki laboratorijske medicine je v nekaterih ustanovah praksa, drugje pa še močno v povojih. Zato, drage kolegice in kolegi, velja poziv vsem! V domačih ustanovah poskrbimo za boljše povezovanje s strokovnjaki zdravstvene nege in za izobraževanja iz nekaterih ključnih področij laboratorijske medicine. Morda pa bi bilo smotrno tudi aktivnejše povezovanje z drugimi zbornicami in društvi, ki delujejo na področju zdravstva. S tem bomo pripomogli izboljšali sodelovanje in komunikacijo na vseh nivojih zdravstva, hkrati pa poskrbeli za zmanjšanje predanalitskih napak in s tem k višji kakovosti naših storitev.
V tej številki vam ponujamo tudi kratek zgodovinski vpogled v razvoj naše stroke. Ta nas uči o pomenu sodelovanja strokovnjakov različnih specialnosti znotraj laboratorijske medicine in seveda tudi o širšem povezovanju z drugimi vejami medicine. Je opomin na to, da je laboratorijska medicina živa veda, ki se razvija z izjemno hitrostjo. Pri razvoju pa je ključno, da smo usmerjeni v prihodnost in da vsi prispevamo svoj kamenček k pestremu mozaiku področij, ki jo sestavljajo. Kajti, kot pravi George Orwell: "Iz sedanjosti ne moremo bežati v preteklost, marveč zmeraj samo v bodočnost". Laboratorijska medicina je del medicine in je zajeta tudi v monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Vseeno pa bo za širše priznanje njenega pomena v medicini potrebno še veliko truda.
Želim vam prijetno branje pete številke Laboratorijske medicine!
Katarina Trebušak Podkrajšek
Glavna in odgovorna urednica Laboratorijske medicine
